Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljevanju: PRP 2014–2020) je skupni programski dokument posamezne države članice in Evropske komisije, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Program odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih država članica opredeli na podlagi analize stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva.

Evropska komisija je dne 13. 2. 2015 uradno potrdila PRP 2014–2020 tudi za Slovenijo. Slovenija je bila tako v skupini prvih držav članic, ki so lahko začele izvajati ukrepe novega programskega obdobja. Finančno ta potrditev za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja pomeni dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija prejela 838 milijonov evrov iz proračuna EU.

PRP 2014–2020 se osredotoča na tri glavna področja, s katerimi bo Slovenija zagotavljala izboljšanje biodiverzitete, stanje voda in tal, konkurenčnost kmetijskega sektorja in socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij, s čimer v največji meri odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru.

Prejemniki sredstev iz PRP 2014-2020 smo dolžni, skladno z Navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemamo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (objava 15. 2. 2016), označiti vir sofinanciranja z:

 

 

KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (UKREP 10)

Aktivnost: Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep 10)

Cilj je zmanjšati vplive kmetovanja na okolje

Pričakovani rezultati so ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.
Ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Plačila spodbujajo izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo obvezne standarde, to je običajno kmetijsko prakso. To niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. S temi plačili se kmeta »nagradi« kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane, ohranja naravo, varuje vode in tla, vzdržuje krajino, zagotavlja pa tudi izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.

Podrobnejša razlaga se nahaja na:

http://www.program-podezelja.si
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm

EKOLOŠKO KMETOVANJE (UKREP 11)

Cilj je spodbuditi kmetijsko gospodarstvo za izvajanje ekološkega načina kmetovanja

Cilj je prispevek k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine, varovanju okolja nasploh.

Upravičenec navede v kateri podukrep je vključen (podukrep 11.1 - Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja oz. podukrep 11.2 - Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja)

Zahteve pri izvajanju ukrepa so:

• ves čas trajanja obveznosti mora izvajati podukrep v skladu s predpisanimi pogoji in zahtevami,
• opraviti mora program usposabljanja v obsegu najmanj 6 ur letno,
• uporabiti mora najmanj enkrat storitev svetovanja v času trajanja obveznosti,
• vsako leto mora pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje v skladu z Uredbo 834/2007/ES in
• če uveljavlja plačilo za trajno travinje mora rediti travojede živali v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje.

Podrobnejša razlaga se nahaja na:

http://www.program-podezelja.si
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm

AKTIVNOSTI PLAČILA OBMOČJA Z NARAVNIMI ALI DRUGIMI POSEBNIMI OMEJITVAMI (UKREP 13)

Cilji so ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).
Rezultati plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.

Slovenija ima velik delež kmetijskih površina na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva, omejuje izbor možnih proizvodnih usmeritev in viša stroške proizvodnje. To vodi v opuščanje kmetijstva na teh območjih, zaraščanje kmetijskih zemljišč, izgubo biotske raznovrstnosti in kmetijske krajine.
Aktivnost z vzdrževanjem kmetijskih zemljišč v proizvodni funkciji ohranjamo ne le proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, pač pa tudi razpoložljiv naravni vir, ki je življenjski in gospodarski prostor za domačine kot tudi prostor za rekreacijo in preživljanje prostega časa za ljudi izven teh območij.

Podrobnejša razlaga se nahaja na:

http://www.program-podezelja.si
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm

 

TEHNOLOŠKA POSODOBITEV PRIDELAVE GROZDJA IN VINA ZA CVIČEK PTP

16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij

Naslov projekta
Tehnološka posodobitev pridelave grozdja in vina za cviček PTP
Projektno obdobje
2019 – 2022
Partnerji projekta
• KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto – vodilni partner,

Video vsebine: 

https://youtu.be/SkjqZOtHRqk

https://youtu.be/jBw_pb4feu0

https://youtu.be/8JAsSt4vLdw

 

• Kmetijski inštitut Slovenije
• Vinska klet Frelih d.o.o.,
• Kmetija Žaren Jernej,
• Kmetija Grabnar Andrej,
• Kmetija Martinčič Jernej,
• Kmetija Jelenič Marjan,
• Kartuzija Pleterje d.o.o.,

Kratek opis projekta
Vino cviček slovi po svoji posebnosti, lahkotnosti in svežini ter pitnosti. Vendar so raziskave, ki bi povečevale kakovost vina cviček, izjemno redke. Zadnji rezultati v zvezi z raziskavami so bili pridobljeni na KIS-u v projektu z naslovom »Spremljanje nekaterih parametrov kakovosti in geografskega porekla vina cviček PTP«. Rezultati pridobljeni v projektu so bili: določen profil polifenolov, profil antocianov, mikrobiološko sliko ter ostanke FFS v 20 stekleničenih vinih cviček PTP. Cilj pilotnega projekta je tako dvojen; prvič, da se določi tehnologija pridelave grozdja v vinogradu in drugič, da se pripravi protokol predelave grozdja v visoko kakovostni cviček.
Pričakuje se, da bodo rezultati projekta pomembno prispevali k učinkovitejši pridelavi cvička (izboljšana kakovost vina cviček) in tako prispevali k povečanju njegove kakovosti, prepoznavnosti ter hkrati prispevali k ohranjanju rodovitnosti tal, zadrževanju vode v tleh in se tako bolj prilagodili klimatskim spremembam. Poskrbeli bomo za redčenje grozdja z namenom boljše kakovosti vina, izvedbo ročnega razlistanja ter zmanjšanje uporabe fungicidov zaradi izboljšane mikroklime v listni steni vinske trte. S hiperreduktivno vinifikacijo, uporabo inertnih plinov, kontrolirano fermentacijo, kontrolo kisika in CO2 in biološkim razkisom pa bi pridobili protokole pridelave cvička in izboljšali kletarsko znanje ter vpeljali precizno enologijo za pridelavo visokokakovostnih cvičkov, ki bodo sadni, sveži in prefinjeni.

Cilji projekta
Izboljšanje vinogradniško-vinarskih praks za naravi prijazno in trajno kmetovanje ter ohranitev naravnih virov pri pridelavi visokokakovostnega cvička PTP na Dolenjskem. Na osnovi pridobljenih rezultatov v projektu, bomo v prihodnje razvili posodobljen protokol za pridelavo visokokakovostnega cvička PTP. Izboljšana kletarska znanja, uvedba precizne enologije in nov, sodoben stil vina, bodo pripomogli k večji všečnosti in prepoznavnosti vina cviček PTP.

Pričakovani rezultati projekta
Ohraniti rodovitnost tal, prispevati k zadrževanju vode v tleh in se prilagoditi klimatskim spremembam. Rezultati bodo pomembno prispevali k učinkovitejši pridelavi cvička PTP ter k povečanju njegove kakovosti in prepoznavnosti. Z izboljšanim kletarskim znanjem ter vpeljavo precizne enologije, bo cviček PTP bolj saden, svež, sodoben in všečen.

Podrobnejša razlaga se nahaja na:

http://www.program-podezelja.si
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm