Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljevanju: PRP 2014–2020) je skupni programski dokument posamezne države članice in Evropske komisije, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Program odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih država članica opredeli na podlagi analize stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva.

Evropska komisija je dne 13. 2. 2015 uradno potrdila PRP 2014–2020 tudi za Slovenijo. Slovenija je bila tako v skupini prvih držav članic, ki so lahko začele izvajati ukrepe novega programskega obdobja. Finančno ta potrditev za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja pomeni dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija prejela 838 milijonov evrov iz proračuna EU.

PRP 2014–2020 se osredotoča na tri glavna področja, s katerimi bo Slovenija zagotavljala izboljšanje biodiverzitete, stanje voda in tal, konkurenčnost kmetijskega sektorja in socialno vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij, s čimer v največji meri odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih je Slovenija opredelila na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru.

Prejemniki sredstev iz PRP 2014-2020 smo dolžni, skladno z Navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemamo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (objava 15. 2. 2016), označiti vir sofinanciranja z:

 

 

KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (UKREP 10)

Aktivnost: Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep 10)

Cilj je zmanjšati vplive kmetovanja na okolje

Pričakovani rezultati so ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.
Ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) podpira kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam. Plačila spodbujajo izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo obvezne standarde, to je običajno kmetijsko prakso. To niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. S temi plačili se kmeta »nagradi« kot skrbnika okolja, ki s svojimi aktivnostmi poleg pridelave hrane, ohranja naravo, varuje vode in tla, vzdržuje krajino, zagotavlja pa tudi izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.

Podrobnejša razlaga se nahaja na:

http://www.program-podezelja.si
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm

EKOLOŠKO KMETOVANJE (UKREP 11)

Cilj je spodbuditi kmetijsko gospodarstvo za izvajanje ekološkega načina kmetovanja

Cilj je prispevek k zagotavljanju javnih dobrin, predvsem k ohranjanju oziroma izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine, varovanju okolja nasploh.

Upravičenec navede v kateri podukrep je vključen (podukrep 11.1 - Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja oz. podukrep 11.2 - Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja)

Zahteve pri izvajanju ukrepa so:

• ves čas trajanja obveznosti mora izvajati podukrep v skladu s predpisanimi pogoji in zahtevami,
• opraviti mora program usposabljanja v obsegu najmanj 6 ur letno,
• uporabiti mora najmanj enkrat storitev svetovanja v času trajanja obveznosti,
• vsako leto mora pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje v skladu z Uredbo 834/2007/ES in
• če uveljavlja plačilo za trajno travinje mora rediti travojede živali v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje.

Podrobnejša razlaga se nahaja na:

http://www.program-podezelja.si
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm

AKTIVNOSTI PLAČILA OBMOČJA Z NARAVNIMI ALI DRUGIMI POSEBNIMI OMEJITVAMI (UKREP 13)

Cilji so ohraniti obdelanost kmetijskih zemljišč, ohraniti poseljenosti podeželskih območij in zagotavljati javne koristi na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD).
Rezultati plačila OMD bodo prispevala k ohranjanju in spodbujanju sonaravnih sistemov kmetovanja, ohranjanju kulturne krajine podeželskih območij ter trajnostni rabi kmetijskih zemljišč.

Slovenija ima velik delež kmetijskih površina na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva, omejuje izbor možnih proizvodnih usmeritev in viša stroške proizvodnje. To vodi v opuščanje kmetijstva na teh območjih, zaraščanje kmetijskih zemljišč, izgubo biotske raznovrstnosti in kmetijske krajine.
Aktivnost z vzdrževanjem kmetijskih zemljišč v proizvodni funkciji ohranjamo ne le proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, pač pa tudi razpoložljiv naravni vir, ki je življenjski in gospodarski prostor za domačine kot tudi prostor za rekreacijo in preživljanje prostega časa za ljudi izven teh območij.

Podrobnejša razlaga se nahaja na:

http://www.program-podezelja.si
http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm